ČUFARJEV ČASOPIS

Njeno predavanje je bilo izjemno poučno, saj smo na njem izvedeli ogromno novega tudi o okoljskih problemih, o katerih se nam ne sanja oz. se skrivajo v drugih klimatskih težavah. Obvezno je bilo za vse učence od 7. do 9. razreda, priporočil pa bi ga tudi drugim. V njenem predavanju bi rad poudaril predvsem pet dejstev, ki so bila izmed vsega najpomembnejša.

1. Izvedel sem, da so obnovljivi viri izredno pomembni in da so proti fosilnim gorivom kakor kaplja sladke v oceanu slane vode, tako da jih bom bolj uporabljal.

2. Primerjava z dodatnimi planeti, da se vedemo, kot da jih imamo več, se mi zdi izvrstna ponazoritev našega slabega odnosa do Zemlje, čeprav vsi vemo, da je ena sama, tako da bi se v okolju morali usmerjati bolj k izboljšanju ozračja ne pa le k zmanjšanju onesnaževanja.

3. Všeč mi je bil primer z avtomobilom, kosilnico, ko je predavateljica poudarjala, da si je to, kar ne potrebuje samo eden, vredno deliti in njen pogled na deljenje. Menim, da bom sedaj tudi jaz sodeloval v organizacijah, kot so prevozi.org ter podobne aplikacije, ki pripomorejo k manjšemu onesnaženju ozračja in se jih poslužujemo tudi mi.

4. Presunilo me je skokovito naraščanje prebivalstva v zadnjih stotih, dvestotih letih od ene do sedmih milijard, verjetno navsezadnje predvsem  zaradi demografske eksplozije v Afriki, zato se bom trudil za tamkajšnjo pridobitev dobrin, saj Zemlja po domnevanjih ne bo prenesla tako skokovitega naraščanja prebivalstva še v prihodnosti.

5. Najboljša se mi je zdela primerjava vode in razkritje vidne, predvsem pa nevidne plati naše porabe vode, kot je ta, ki jo porabimo nevede – en kozarec mleka terja 1000 litrov vode. Ob tem bom res varčnejši, saj se me je to res globoko dotaknilo, prav tako kot velikost vse vode na svetu v primerjavi s celotno zemljo.

 

Bogatajeva meni, da bomo mladi nosili najhujša bremena zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Opozarja nas, naj si pridobimo dovolj znanja, da se upremo stališčem sedanjega sistema, ki zanika posledice v okolju in ne upošteva omejitev naravnih sistemov.

 

Planet, ki ne raste, je le en, nimamo nobenega »rezervnega«. Lahko pa rastemo drugače kot le v materialnem smislu – v znanju, spretnosti, umetnosti, kulturi, športu, kakovostnih medsebojnih odnosih. Predavateljica upa, da se bomo kmalu zavedli pogubnih trendov, ki nas oddaljujejo od kakovostnih odnosov in sobivanja.

 

V poljudnoznanstvenih knjigah »Vroči novi svet« in »Planet Voda«, ki ju je napisala, nam želi sporočiti, da podnebne spremembe niso naš edini problem, so pa v okolju daleč najbolj usoden in dolgoročen negativni proces, ki se že odvija pred našimi očmi. Hkrati nas želite opozoriti tudi na vsak dan bolj aktualno ekološko tematiko. 

Menim, da imamo srečo, da smo lahko bili v družbi te priznane klimatologinje, saj se ona najverjetneje najbolj zaveda te problematike. Tudi Zemlja je nekaj živega, iz česar ne smemo le jemati.