Božični otok pripada avstralskemu ozemlju. Leži na južni in vzhodni polobli v vročem ali tropskem toplotnem pasu. Obliva ga Indijski ocean. Velik je približno 135 km2. Po geološki sestavi je atol, torej koralni otok, ki nastane z sesedanjem vulkana in odlaganjem rastočih koralnih kolonij okrog ugrezajočega otoka. Nekoč mogočni vulkan sedaj sega kar 4500m pod vodno gladino, najvišja toča na otoku pa je Murray Hill, visok 361m.

Prvi Evropejec, ki je stopil nanj, je bil Richard Rowe leta 1615. Na božični dan ga je leta 1643 poimenoval Wiliam Mynors. Otok pa je bil naseljen šele v 19. stoletju.

Danes ozemlje ni samoupravno, ampak ga upravlja Avstralsko ministrstvo za infrastkturo in regionalni razvoj.

Ima približno 90 km obale, ki pa je večinoma težko dostopna. Nekatere izmed lažje dostopnih obal so: Fliying Fish Cove (glavna plaža), Lily Beach, Ethel Beach, Isabel Beach. Težje dostopne pa so: Greta Beach, Dolly Beach, Merrial Beach,… za dostop do teh je potrebno terensko vozilo in pohod skozi gost deževni gozd.

Čeprav prevladuje apnenec, ki je koralnega nastanka, so bila tam nekoč velika nahajališča fosfata. Danes je na otoku 42 jam, večina izklesane zaradi delovanja oceana.

Zaradi svoje odmaknjene lege v Indijskem oceanu so se na njem lahko razvijale avtohtone živalske in rastlinske vrste brez človekovega posredovanja. Zato je otok velika atrakcija za znanstvenike in naravoslovce ter vse tiste, ki so navdušeni nad naravo. Da bi zaščitili te edinstvene živalske in rastlinske vrste, je Avstralska vlada kar 63% otoka razglasila za Naravni park Božični otok. Veliko večino otoka prekriva tropski deževni gozd, ki združuje 7 dolin, zato je večina rastlin tropskega okolja. Živali Božičnega otoka so: rdeča rakovica in rakovica roparica, ptič Noddy, rdečenogi strmoglavec, Brown mine,…

Ker leži v vročem ali tropskem toplotnem pasu ima tropsko podnebje, kar pomeni, da so temperature stalno visoke. Najnižje so avgusta, okoli 23°C, najvišje pa marca in aprila, okoli 29°C. Otoško podnebje je pod vplivom monsunov, tako da se izmenjujeta sušna (junij - november) in deževna doba (oktober – maj).

Otok je bil med drugo svetovno vojno zaželen predvsem zaradi izkopavanja fosfata za eksplozivo. Na otoku so pridobivali tudi  kakovosten les.

Po 2. Svetovni vojni je otok zajel velik begunski val. Na otok je prihajalo veliko prosilcev za azil v Avstraliji. Ljudje še danes prihajajo na otok iskat boljšo prihodnost.

Leta 2011 je bilo na otoku 2072 stalnih prebivalcev. Danes so med njimi najštevilčnejši malezijski Kitajci, so pa med otočani priseljenci iz celega sveta. Govorijo veliko različnih jezikov, prevladuje pa kitajsko narečje angleščine Malay. Prebivalstvo pripada različnim verstvom. Prevladuje Budizem, ki ga prakticira kar 75% otočanov, otočani so tudi kristjani, pripadniki Islamske vere in drugih verstev. Praznujejo veliko skupnih praznikov, kot so: Festival pomladi, Hari Raya in pa tudi Božič in Velika noč. Ker so prebivalci otoka predstavniki različnih narodnosti, je njihova kultura edinstvena. Zaradi raznolikosti so se naučili biti zelo strpni in razumevajoči do drugih kultur. Kljub temu imajo na otoku nekaj 'pravil'. Turisti morajo nositi pareo (ruto, ki prekriva kopalke). Obvezno se je treba sezuti pred vstopom v hišo in ne smeš se dotikati glave, saj je to pri njih zelo nevljudno.  

​

Zapisala: Ana Krivec