Medpodjetniški izobraževalni center Velenje leži v Šaleški dolini med Velenjem in Šoštanjem pri dveh večjih velenjskih jezerih. Do centra nas vodi severovzhodni krak avtoceste slovenskega križa ter še nekaj kilometrov starejše ceste, da pridemo do srca doline. Je eden od najrazvitejših tovrstnih centrov Evrope in letos smo si ga ogledali tudi devetošolci. Po delavnicah smo se sprehodili s tremi učitelji in odkrivali delovanje naprav za zbiranje električne energije, se preizkusili v določanju onesnaženosti jezera in si ogledali video o Šaleški dolini ter spoznali njene glavne vire.

Na prvi delavnici smo devetošolci delali v učilnici, v kateri poteka pouk tudi za višje stopnje izobraževanja, ter se tako spoznali s sodobno učno opremo, ki so jo lahko preizkusili. Izvedli  so nekaj poizkusov s solarnimi telesi in izdelali lasten električni krog s pomočjo reflektorja, sončnega kolektorja ter žarnice, v katerega so pozneje priključili celo merilec napetosti. Spoznali so različne materiale, dobre prevodnike ali izolatorje in tudi kar nekaj zanimivosti o različnih metodah pridobivanja energije.

Na drugi delavnici smo si učenci pogledali videoposnetek o Šaleški dolini in njeni preteklosti. Šaleška dolina se je stoletja preživljala s premogovništvom ter energetiko, torej predvsem z industrijskimi panogami, v zadnjem času pa je presedlala predvsem na obnovljive vire energije, kot so solarna telesa, geotermalna telesa in solarnotermalna telesa. Tako so se v MIC-u specializirali za poučevanje mladih o tovrstnih virih energije. Tu so učenci odšli še v zunanji del centra, si ogledali zunanje energetske inovacije, kot so na primer sončna elektrarna, ki se obrača po soncu, ali pa posebni solarnotermalni kolektorji, ki delujejo na glikol. Morali smo vzeti še vzorec vode, nato pa smo se napotili nazaj v center na tretjo delavnico.

Na zadnji delavnici smo pregledovali vzorce vode ter jim določali različne lastnosti, kot so kislost in temperatura, osredotočili pa so se predvsem na onesnaženost. Najprej smo spoznali, na kaj se sploh osredotočamo, ko merimo onesnaženost, ter da moramo biti pozorni na različne molekule, katerih koncentracijo razkrijemo s posebnimi barvili. Tako smo barvila oziroma indikatorje dodali vzorcu vode iz pipe in vodi iz velenjskega jezera ter tako ugotovili, da je voda iz jezera veliko bolj onesnažena. V njej je bila namreč koncentracija molekul oz. delcev, ki vplivajo na onesnaženost, veliko večja.

Martin Kerin