Februarja letos sem bil na prelepih Havajih. Bilo je super. Čudno je, da se še spomnim svojih dogodivščin tam, ampak res je, da sem bil na Havajih in na Havajih je lepo in zabavno. Če se prav spomnim, je bilo na letališču nekaj zapletov, ampak mene ni skrbelo, saj sem bil na vlažnih Havajih. Resno, ko smo pristali, je bilo tako vlažno, da sem si šel obleke zamenjat. Le zakaj, se sprašujete? Ker sem bil v trenirki, vem, zelo sem bil pameten. Lepo smo šli iskat prtljago in odšli po avto, ki smo si ga najeli. Odpeljali smo se domov in odšli spat, saj je bilo že pozno. Povedal vam bom 4 najljubše stvari, ki sem jih počel na Havajih. Prvi dan mi je bil zelo všeč, ker sem se samo kopal. Klicali so me, da se pridem spočit, ampak nisem šel, ker mi je bilo lepše v vodi. Hiša, ki smo jo imeli, je bila pet minut stran od plaže, zato sem šel po desko in sem začel deskati. Druga stvar, ki mi je bila všeč, so bile Pipeline na severni strani, kjer so bili valovi visoki 5‒7 metrov. Nisem se kopal, ker je bilo malo prenevarno. Odšli smo na plažo, ki je bila blizu hiše. Bila je točno pod neko vojaško opazovalnico. Valovi so bili visoki in bilo je lepo, ampak nevarno. Četrta stvar, ki mi je bila pri srcu, je bil zadnji dan, ko smo odšli ob 5h zjutraj na pohod na neki hrib. Ko smo prispeli na vrh, sem zagledal najlepši razgled na svetu, kar sem jih kdaj videl. Na Havajih sem se imel super in upam, da bom šel še enkrat.
Luka Karoli, 7. b
Havaji
Božični otok
Božični otok pripada avstralskemu ozemlju. Leži na južni in vzhodni polobli v vročem ali tropskem toplotnem pasu. Obliva ga Indijski ocean. Velik je približno 135 km 2 . Po geološki sestavi je atol, torej koralni otok, ki nastane s sesedanjem vulkana in odlaganjem rastočih koralnih kolonij okrog ugrezajočega se otoka. Nekoč mogočni vulkan sedaj sega kar 4.500 m pod vodno gladino, najvišja točka na otoku pa je Murray Hill, visok 361 m. Ime dobil na božični dan.
Prvi Evropejec, ki je stopil nanj, je bil Richard Rowe leta 1615. Na božični dan ga je leta 1643 poimenoval Wiliam Mynors. Otok pa je bil naseljen šele v 19. stoletju. Danes ozemlje ni samoupravno, ampak ga upravlja Avstralsko ministrstvo za infrastrukturo in regionalni razvoj. Ima približno 90 km obale, ki pa je večinoma težko dostopna. Nekatere od lažje
dostopnih plaž so: Fliying Fish Cove (glavna plaža), Lily Beach, Ethel Beach, Isabel Beach. Težje dostopne pa so Greta Beach, Dolly Beach, Merrial Beach, … Za dostop do teh je potrebno terensko
vozilo in pohod skozi gost deževni gozd. Otok je velika atrakcija. Čeprav prevladuje apnenec, ki je koralnega nastanka, so bila tam nekoč velika nahajališča fosfata. Danes je na otoku 42 jam, večina
je izklesana s pomočjo oceana. Zaradi svoje odmaknjene lege v Indijskem oceanu so se na njem
lahko razvijale avtohtone živalske in rastlinske vrste brez človekovega posredovanja. Zato je otok velika atrakcija za znanstvenike in naravoslovce ter vse tiste, ki so navdušeni nad
naravo. Da bi zaščitili te edinstvene živalske in rastlinske vrste, je avstralska vlada kar 63 % otoka razglasila za Naravni park Božični otok. Veliko večino otoka prekriva tropski deževni gozd,
ki združuje 7 dolin, zato je večina rastlin tropskih. Živali Božičnega otoka so: rdeča rakovica in rakovica roparica, ptič noddy, rdečenogi strmoglavec, …
Najnižje temperature avgusta Ker leži v vročem ali tropskem toplotnem pasu ima tropsko podnebje, kar pomeni, da so temperature stalno visoke. Najnižje so avgusta, okoli 23 °C, najvišje pa marca in aprila, okoli 29 °C. Otoško podnebje je pod vplivom monsunov, tako da se
izmenjujeta sušna (junij‒november) in deževna doba (oktober‒ maj).
Otok je bil med drugo svetovno vojno zaželen predvsem zaradi izkopavanja fosfata za eksplozivo. Na otoku so pridobivali tudi kakovosten les. Po 2. svetovni vojni je otok zajel velik begunski val. Ljudje še danes prihajajo na otok iskat boljšo prihodnost. Najštevilčnejši prebivalci malezijski Kitajci Leta 2011 je bilo na otoku 2.072 stalnih prebivalcev. Danes so med njimi najštevilčnejši malezijski Kitajci, so pa med otočani priseljenci iz vsega sveta. Govorijo veliko različnih jezikov,
prevladuje pa kitajsko narečje angleščine malay. Prebivalstvo pripada različnim verstvom. Prevladuje budizem, ki ga prakticira kar 75 % otočanov, otočani so tudi kristjani, pripadniki islamske vere in drugih verstev. Praznujejo veliko skupnih praznikov, kot so: festival pomladi, hari raya, pa tudi božič in velika noč. Ker so prebivalci otoka predstavniki različnih narodnosti, je njihova kultura edinstvena. Zaradi raznolikosti so se naučili biti zelo strpni in razumevajoči do drugih kultur. Kljub temu imajo na otoku nekaj pravil. Turisti morajo čez kopalke nositi pareo (ruto,
ki prekriva kopalke). Obvezno se je treba sezuti pred vstopom v hišo in ne smeš se dotikati glave, saj je to pri njih zelo nevljudno.
Ana Krivec, 9. a
Mehika
Mehika leži v srednji Ameriki, med Mehiškim zalivom na V in Tihim oceanom na Z. Na S meji
na ZDA, na JZ na Gvatemalo in na JV na Belize in Karibsko morje. Pokriva približno 2 milijona
km zemeljskega površja. V Mehiki je uradni jezik španščina. Mehiško glavno mesto je Ciudad de Mexico. To je kulturno, politično, industrijsko in gospodarsko središče. Ima okoli 30 milijonov prebivalcev. Ker leži v kotlini in je zaradi industrije in prometa veliko izpušnih plinov, je zelo onesnaženo. Za gradnjo tega mesta so izsušili veliko jezer. V njem je veliko kriminala.
Mehika ima pestro kulturno dediščino; v Ciudad de Mexicu je trg Zocalo ‒ trg ustave, narodna palača s freskami Diego Rivera, katedrala, ki stoji na mestu nekdanje azteške piramide in drugo. Teotihuaean, arheološko najdišče, kjer so tudi ostanki znane piramide sonca, je bilo imenovano za Unescov seznam svetovne dediščine. V notranjosti Yucatana pa je tudi majevsko mesto Calakmul in še veliko drugih znamenitosti.
Denarna enota v Mehiki je mehiški peso. Pomembne gospodarske panoge so rudarstvo, črpanje nafte in zemeljskih plinov, kmetijstvo, kot sta živinoreja (gojijo prašiče, koze, ovce in perutnino) in poljedelstvo (gojijo koruzo, fižol, banane, kavo, bombaž, sladkorni trs, pšenico, tropsko sadje in zimsko zelenjavo). Tovarne izdelujejo predvsem tekstil, hrano, gradbeni material in vozila. Uvažanje izdelkov, ki jih lahko naredijo sami z enako ali celo boljšo kakovostjo, je v Mehiki prepovedano. V Mehiki poslujejo samo podjetja, ki so vsaj 51 % v mehiški lasti. Tudi gozdarstvo, trgovina in ribolov so pomembne panoge. Mehiški gospodarski partnerji so ZDA, Japonska in EU.
V Mehiki živi okoli 100.000.000 ljudi. Vsako leto se rodi veliko več prebivalcev, kot jih umre.
Ima pozitiven naravni prirastek. Mehičani so strastni do glasbe. Obožujejo vse javne prireditve in praznike. Značilne glasbene skupine so mariachi, ki jih sestavljajo violinisti ali violončelisti, kitaristi in trobentači. Indijanci, ki živijo v Mehiki, so potomci Majev. Kar 45 % Indijancev je brezposelnih, saj jeslabo poskrbljeno za izobraževanje. Polovica odraslih je nepismenih. Indijancem grozi izumrtje. Katolicizem jim je vsiljen, a vseeno ne pozabljajo svojih bogov. So različnih ver. Največ je katoličanov, ostali verniki pa so pripadniki drugih veroizpovedi. Zastavo sestavljajo zelena črta, ki uprizarja upanje in neodvisnost, bela črta, ki predstavlja enotnost, in rdeča, ki zaznamuje vse mehiške junake. Na sredini je grb, ki vsebuje orla (veličastvo) in kačo (gospodarstvo). Legenda pravi, da so Azteki, ko je bila trava po vsej Mehiki, čakali znak bogov. Ti so jim povedali, naj zgradijo svoje glavno mesto tam, kjer bodo videli orla požirati kačo, medtem ko bosta na drevesu, ki bo rastlo iz vode. Po 200 letih so to znamenje videli na majhnem otoku v jezeru Texcoco in zgradili svoje glavno mesto. Njihova himna se imenuje Vocal.
Na severu Mehike prevladuje puščavsko na jugu pa tropsko podnebje. Čisto na severu je tudi malo mediteranskega podnebja. Rastlinstvo se spreminja glede na podnebje in nadmorsko višino.
Mehika ima različne geografske značilnosti:
-
polotok Yucatan,
-
Mehiška planota,
-
Vzhodna in Zahodna Sierra Madre ter
-
vulkani, kot sta Orizaba in Popotecapet.
Osrednji del Mehike so višavja. Tam je zaradi premikov tektonskih plošč veliko potresov.
Nekaj Mehičanov je doseglo svetovno slavo. Frida Carlo je znana mehiška slikarka, prav tako
kot njen mož Diego Rivera. Iz Mehike je tudi igralka Salma Hayek in boksar Oskar Hoy.
Najbolj znan mehiški pisatelj pa je Carlo Fuentes.
Ana Krivec, 9. a
