Prišla je
pomlad in
za njo poletje,
še jesen in
zima. Vsi
se veselimo
zime, saj
takrat nas
obišče Dedek Mraz.
Petra, 2. b
Letni časi
Ptica
Ptica je velika tatica,
v Afriki ji pravijo kraljica.
Toda medved, znan kot sladkosned,
rad pojedel bi to pisano jed.
Ptica se mu ne pusti,
saj k mlinarju se ji mudi.
Pri mlinarju jé vse dobrote,
zraven ji da vse slastne piškote.
Guntur Ganesh DJALIL, 4. a
Pesmi
Doživljaji
Knjižni sejem
Pesem o prijateljici
Moja prijateljica
je Lara, ki je rada
skakala. Je golobica
in tudi pšenica.
Ko se zvečeri, se
igrava in smehljava.
Sama je zvečer in ne
da mir.
Resna je kot bik, a
ne zaspi kot pomežik.
Rada se uči in pri
tem ne zaspi.
Rada piše, riše, a nerada
preriše. Ko jé,
stroga je in je stonoga.
Nina Leiler, 4. b
V sredo, 22. 11. 2017, smo učenci devetih razredov obiskali knjižni sejem v Cankarjevem domu. Tam se je predstavljalo veliko različnih založb, pisateljev … Učiteljice so nas razdelile v skupine po tri in nam dale različne naloge. Naša skupina je morala napisati, kaj je novega v treh založbah in narediti intervju z enim predstavnikom založbe. Na sejmu so tudi predstavljali ponatis Slave Vojvodine Kranjske in Dalmatinove biblije.
Marcela Kos, 9. a
Deveti razredi na knjižnem sejmu
Od 22. do 26. 11. je v Ljubljani v Cankarjevem domu potekal knjižni sejem. V petek, 22. 11., smo se ga udeležili tudi učenci iz 1. a in 1. b.
Najprej smo si pred vhodom v Cankarjev dom ogledali razstavo knjižnih ilustracij. Potem smo si ogledali razstavne prostore. Videli smo veliko zanimivih knjig.
Ob 11. uri smo bili povabljeni v Kosovelovo dvorano na srečanje z Axelom Schefflerjem in Milanom Deklevo. Gospod Axel je ilustriral veliko otroških slikanic (Zverjasec, Zverjašček, Pravljični mucek, Bi se gnetli na tej metli?). Zato smo mu tudi mi podarili naše ilustracije. Bil jih je vesel in imel jih bo za spomin. Nam pa je narisal zmaja iz zgodbe Bi se gnetli na tej metli?
Marina Doblekar ter 1. a in 1. b
Knjige so naše prijateljice
PROZA
Starši so mi pripravili presenečenje, ki mi je ostalo v lepem spominu.
Želela sem jahati konja. To željo sem staršem večkrat omenila. Spomnim se, da je bila nedelja. Zjutraj,
ko smo se zbudili, sta starša rekla, da gremo na izlet. Odpeljali smo se in kmalu prispeli na grad
Prestranek. Tam sem zagledala konje. Takoj sem vprašala, če bom lahko jahala. Starša sta odgovorila,
da lahko. Srce mi je začelo hitro biti in vsa sem bila iz sebe. Želja se mi je končno uresničila. Res je bilo
presenečenje ena a.
Hana Petelinc, 4. a
Ko srce vztrepeta
Starši so mi pred dvema letoma dovolili imeti doma mucko, ki sem si jo zelo želela.
Bila je nedelja popoldan. Mamica je poklicala po telefonu vodjo zavetišča Mačja hiša, da bi se dogovorila, kdaj lahko mucko pridemo iskat. Ko je odložila telefon in nam povedala, da bomo mucko lahko dobili že v petek, sva bili s sestro zelo veseli in presenečeni obenem.
Tisti teden sem komaj čakala na petek. Ko sem ga končno dočakala, sem bila zares vesela. Ob treh popoldan smo bile sestrica, mamica, mucka in jaz končno doma. Mucka je v zavetišču dobila ime Dorica, ki ga je pri nas obdržala.
Zdaj imamo mucko še vedno in vsi smo zelo srečni, da jo imamo. Dorica je stara približno dve leti.
To, da smo dobili Dorico, je bilo do zdaj moje največje presenečenje v življenju!!! Tisti dan sem v obraz žarela od navdušenja in mamico od veselja kar objela!!!
Ajda Katarina Žvokelj, 4. a
V 4. a so učenci zapisali svoja najljubša presenečenja, ki so jim na obraze narisala največje nasmehe.
Že dolgo sem si želel bager iz lego kock. Želja se mi je uresničila nekega večera, ko so mi ga
prinesli.
Bil sem zelo vesel in srce mi je začelo hitreje biti. Nisem mogel zaspati, saj sem razmišljal
samo o tem. Naslednji dan sem že začel bager sestavljati. Ko sem ga sestavil, sem se še
enkrat zahvalil mami in očiju.
Bert Bregar, 4. a
Za rojstni dan sem si zelo želel Lego kocke in rolko. Upal sem, da jih dobim.
V ponedeljek po tenisu sem prišel domov. Doma me je pričakala škatla z Lego kockami. Odprl sem škatlo in jih začel veselo ogledovati in sestavljati. Potem sta prišla na obisk babi Dragana in dedi Nac, pozneje pa še babi Meta in dedi Borut, ki sta mi prinesla rolko. Vse sorodnike sem radostno objel. Naredili smo družinsko zabavo in tudi fotografijo. Zabavali smo se do večera.
Ko so vsi odšli, sem poljubil mamico in bil sem presrečen, da sem dobil lepi in želeni darili, Lego kocke in rolko.
Ambrož Bedjanič, 4. a
Starša sta me najbolj razveselila, ko sva z bratom Gunturjem dobila psa po imenu Zap. Najprej mu je
bilo ime Zapatilla, a smo pasje ime skrajšali na Zap.
Bil je malo prestrašen in suh, vendar si je kasneje zelo opomogel. Takoj, ko sva ga z Gunturjem
zagledala, sva vedela, da sodi v našo družino. Imamo ga že skoraj šest let, kar je veliko. Sedaj je star
osem človeških let, v pasjih letih naj bi to pomenilo šestinpetdeset let. Vsi ga imamo zelo radi, on pa
ima rad nas. Zelo sem vesela, da je Zap naš pes. To je bilo moje presenečenje ena a.
Asia Saraswaty Djalil, 4. a
Presenečen sem bil, ko smo posvojili psa. Dobili smo ga na veliko noč, leta 2011.
Star je bil dve leti in pol in ime mu je bilo Zapatilla. Mi smo ga krajše poimenovali Zap. Ko je
prišel, je bil zelo prestrašen. Ves čas je imel rep med nogami in povešena ušesa. Takoj,
ko sem ga zagledal, sem vedel, da je prijazen. Povišal se mi je srčni utrip in dobil sem
kurjo polt. Zaradi tega dogodka nisem mogel spati. To je bilo res presenečenje ena a!
Guntur Ganesh Djalil, 4. a