PODNEBNA PRAVIČNOST: PROTEST MLADIH
15. 3. 2019 smo se nekateri učenci odpravili na Kongresni trg, kjer se je odvijal protest in shod proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. Ta protest se ni dogajal samo v Sloveniji, ampak tudi v 123 državah po svetu. Protest se je začel ob 11.55 in trajal do zgodaj popoldne. Shod se je začel na Kongresnem trgu in končal pred parlamentom, kjer smo dobili vodo in diplomo, ki dokazuje, da smo preživeli v toplotni kapsuli ali na »našem planetu«. Izrazi na obrazih so bili resni, saj je tudi stanje, v katerem živimo, zelo resno. Čeprav je možno, da so nekateri učenci odšli na shod samo, da se ne udeležijo pouka, nas je večina odšla z razlogom. Res mi je mar za naš planet, saj ni planeta B. Res upam, da se bomo zbrali in rešili naš planet!
Luka Karoli, 8. b
PEŠ OD DOMA DO ŠOLE
Tako kot vsako leto je tudi letos v začetku aprila potekal projekt Peš od doma do šole. Bil je v znamenju dežja, ki je padal celo jutro. Dež pa ni oviral naše uspešnosti. Prostovoljci, ki smo delili medalje in jabolka, smo se zbrali ob 7.30. Tam je bilo že nekaj učiteljic, ki so podelile nagrade že zgodnjim učencem. Nato pa smo delo prevzeli prostovoljci. Bilo nas je šest, in sicer učenci iz šestega in sedmega razreda. Ker je bilo čedalje več učencev, ki so prihajali, smo si delo razdelili. Mia je delila jabolka, vsi drugi pa smo prihajajočega vprašali, kako je prišel v šolo. Če je prišel peš, s kolesom, z rolko, z rolerji ali skirojem, smo mu čestitali ter mu predali medaljo. Ogromno otrok je prišlo na takšne načine. Največ jih je prišlo peš. Veliko drugih otrok pa je šlo na jutranji tek ali pohod na Ljubljanski grad in s tem so si prav tako prislužili medaljo in jabolko. Prišli so ob osmi uri, zato je bilo takrat ogromno gneče, saj takrat že na splošno pride veliko učencev. Pred začetkom pouka smo z delom končali. Razdelili smo skoraj vse medalje in jabolka ter ob tem odlično sodelovali, zato lahko brez dvoma rečem, da je bil projekt uspešen. Vsem, ki so sodelovali, čestitam, naslednje leto pa vas ponovno vabim, da sodelujete in s tem naredite nekaj dobrega zase in za naš planet.
Zala Rubin, 6. a
TEHNIŠKI DAN IN POŽARNA VAJA
Tehniški dan smo vsi učenci šole začeli s pogovorom o Tednu mobilnosti. Pogovarjali smo se o tem, kakšen je njegov namen, o uporabi javnega prevoza in vozil brez motorjev. Največ časa smo namenili vplivu prometa na okolje in nevarnosti izpušnih plinov, predvsem pa negativnemu vplivu na naše zdravje.V nadaljevanju smo poslušali zvočne posnetke alarmov, ki se sprožijo ob različnih nevarnostih. Ko se je začela druga šolska ura, nam je učiteljica Mateja Penca pokazala posnetke alarmov, ki se sprožijo ob nevarnosti.
Po malici je bil čas za potresno vajo. Zaslišal se je alarm in po navodilih smo se postavili v kolono in odšli do zbirne točke na šolskem igrišču. Tam so nam gasilci predstavili postopek reševalne akcije iz višjih nadstropij v primeru požara ali potresa.
Po prikazu dela gasilcev smo se učenci 8. in 9. razredov odpravili na predavanje o delu policistov. Med drugim so nas opozorili na nevarnosti drog in odgovarjali na naša vprašanja, na primer o tem, kako do vozniškega izpita.
Na šolskem igrišču smo imeli skupinsko fotografiranje, zatem pa smo spoznali postopek oživljanja ljudi, ki so nam ga prikazali reševalci. Sledil je še praktični preizkus gašenja in spoznavanje enote reševalnih psov.
Luka Karoli, 8. b
Foto: Mateja Penca
Dan samostojnosti in enotnosti
Proslava dneva samostojnosti in enotnosti je bila v petek, 21. 12. 2018, 3. šolsko uro. Namesto da smo bili v učilnicah, smo šli v telovadnico in gledali zanimive nastope. Ti so bili zanimivi in zabavni, v občinstvu smo se zabavali in pri kakšnem nastopu bili fascinirani ter gledali »Kako mu/ji/jim to uspe?«
Najprej je kot pri vseh proslavah bila slovenska himna; Zdravljica in nato Oda radosti, ki jo je zaigral Čufarjev band. Od zadnjič so zelo napredovali. Nato je Elena Vujasinović deklamirala pesem, ki jo je sama napisala, in z njo osvojila 3. mesto na tekmovanju Frana Albrehta Kamnik. Pesem je zanimiva, zelo mi je všeč in lahko vidim, zakaj je bila tretja. Nato sta Jasna Zorko in Kristina Pokorn oz. Flavir odigrali Jasnino skladbo. Super je, da sta odigrali svojo skladbo, bila je zelo dobra. Na oder sta prišli učenki 7. b ter prebrali nekaj misli njunega razreda o tem kar si oni mislijo o domovini. Po njima je nastopil Orson Istinič, zaigral je pesem Želimo vam srečen božič na klarinet. Nastop je bil kratek, a zelo dober. Potem sta na oder prišli učenki iz devetega razreda in prebrali nekaj misli Ivana Cankarja. Prebrali sta zelo lepo in tekoče ter razumljivo.
Zdaj je pa bil čas za drugi del finala Čufar ima talent. Najprej so se žiranti iz vsakega razreda posedli v prvo vrsto, nato pa je nastopila Iva Senica, ki je plesala Show Dance. Njen nastop mi je bil tako všeč, da mi je ostalo globoko v mislih. Po njej je bil manjši premor in na oder so prišli učitelj Janez Turk, ki je igral na kitaro, ter učenke 9. a, ki so zapele 3 božične pesmi. Nato bi moral nastopiti Pino Cacovich iz 3. razreda, vendar je zaradi tehničnih težav prej nastopil Viktor Nišavić z umetniškim imenom Viki Smiley Boy. Medtem ko so nekateri zaposleni seštevali točke, nam je ravnateljica Tanja Grünfeld zaželela lepe praznike. Nato smo na platnu videli okoli 5 plesov škratov, ki so bili zaposleni naše šole. Nasmejali smo se, gospa ravnateljica je razglasila zmagovalko – Ivo Senico. Ona bo tekmovala proti drugim šolam Slovenije. Nadvse ji čestitam, a to ne pomeni, da ni bil nihče drug dober, vsi so bili odlični!
Ta proslava je po mojem mnenju bila ena najboljših do zdaj. Bila je zanimiva, zabavna in še mnogo več. Upam, da bo takih proslav še več.
Tanja Pejašinović 7.a
Urednica Časorisa nam izda vse skrivnosti časopisa
V petek, 21. 9. 2018, je izbirni predmet šolsko novinarstvo obiskala urednica otroškega spletnega časopisa Časoris Sonja Merljak Zdovc in nam opisala svoje delo ter predstavila časopis Časoris. Povedala nam je veliko različnih stvari, predstavila nam je novinarski poklic in nam zaupala nekaj skrivnosti, npr. slovnične napake in programe, ki jih uporabljajo v njihovem uredništvu. Prebrali smo si en članek, potem še drugega in nato smo kar nadaljevali. Veliko smo se naučili in bomo znanje, ki smo si ga pridobili, uporabljali pri svojem delu.
Tanja Pejašinović 7.a
OBISK ZAVODA 404
V četrtek, 20. 9. 2018, smo odšli učenci 7. a in b z avtobusom na Zavod 404, ki se nahaja na Mencingerjevi ulici 7 v Ljubljani. Zavod 404 je mladinski tehnološki in raziskovalni center, ki organizira delavnice za otroke in mladostnike. Ob prihodu so nas razdelili v več skupin. Jaz in moja skupina smo najprej izdelovali električno vezje za led-svetilko.
Pri drugi postaji smo si najprej ogledali stroje: 3D-tiskalnik, laserski rezalnik in druge naprave. Po tem smo na isti postaji še izdelovali ogrodja za omenjeno led-svetilko. Izbrali smo si lahko različne motive za ogrodja svetilk, in sicer motive iz filma Vojna zvezd in drugih priljubljenih filmov ter risank. Motive smo z laserskim rezalnikom vrezali v les.
Tretja postaja je temeljila na programiranju v parih. Najprej smo led-lučko povezali z arduinom in testno ploščo. Za tiste, ki jih ta tematika bolj zanima ̶ arduino je mikrokrmilnik na matični plošči, ki je zasnovan tako, da je postopek z uporabo elektronike v multidisciplinarnih projektih bolj dostopen. Potem smo na posebnem programu led-lučki »ukazali«, kako naj utripa ̵ hitro ali počasi. Svetilko smo sprogramirali tako, da je utripala najprej hitro, nato pa vse bolj počasi.
Na prvi in drugi postaji smo imeli dve različni mentorici. Na tretji postaji, pri programiranju, pa smo imeli dva mentorja. Raziskovalno in tehnično delo mi je bilo zelo všeč in še kdaj bi se ga z veseljem udeležil.
Jon Kozorog, 7.b
Druženje z otroki iz azilnega doma
Zadnji petek v mesecu septembru nas je nagradil s prekrasnim popoldnevom, ki smo ga s prostovoljci preživeli z otroki iz Azilnega doma na Viču. Z nekaterimi smo se že poznali, z nekaterimi smo se srečali prvič. To je bil sončen, nasmejan začetek naših druženj v letošnjem šolskem letu. Veselimo se naslednjega srečanja meseca oktobra.
Ksenija Turšič
RADIO, TO SEM JAZ
Na prvo delovno soboto v tem šolskem letu smo imeli šestošolci delavnico Radio, to sem jaz. K nam so prišli zaposleni iz Radia Študent. Govorili smo na splošno o radiih in si pogledali video ob 40-letnici radia Študent. Spoznali smo tudi poklice na radiu. To so špiker, novinar, radijski tehnik in tonski tehnik. Nato smo se razdelili v dve skupini in sami začeli ustvarjati radijski program. Nekateri so izbirali pesmi, drugi so se učili, kako se dela za mešalno mizo, novinarja sta naredila intervju z učiteljico ter iskala novice, jaz in moj sošolec pa sva pisala spored in to, kar bova pogledala. Vse naloge zvenijo veliko lažje, kot so v resnici. Za vse je treba upoštevati pravila in dodati nekaj sebe. Po približno dveh urah dela smo imeli generalko. Na generalki smo slišali, kako kaj zveni, kakšne so pesmi in kaj je treba še popraviti. Imeli smo še malo časa za popravke. Potem je šlo zares. K nam je prišel b razred in poslušal naš radio, nato pa še mi njihovega. Delavnica mi je bila zelo všeč, a je bila zelo podobna tisti, ki smo jo imeli v četrtem razredu.
Zala Rubin, 6. a
Kamera teče ... Akcija!
V petek, 9. 11. 2018, smo odšli vsi učenci šolskega novinarstva na RTV Slovenija.
Vodička Katja Pečaver nam je povedala veliko podatkov o televiziji. Nato smo šli v »masko«, v kateri ličijo igralce, voditelje in vse ostale, ki tam nastopajo. Nato smo šli v skladišče oziroma fundus oblek. Tam smo prepoznali obleko ali dve, bilo jih je pa mnogo več. Potem smo šli v »fundus rekvizitov«. Povedali so nam, da jih je več kot 10.000. Nato smo šli v studio 1. To je največji studio na RTV-ju, ki je velik 600 m2. Tam so ravno končali vajo in so pospravljali. V tem studiu snemajo tudi oddajo Vse je mogoče, različne koncerte, Emo in drugo. Šli smo si ogledat tudi scenske delavnice. Nazadnje smo šli v studio 3. To je studio, v katerem snemajo poročila. Tam je bil tako imenovan green screen, na katerem je na primer vremenska karta, ko snemajo vreme. Tam je bila tudi okrogla miza, za katero smo si zapisali nekaj podatkov. Na ogledu smo se veliko naučili.
Tanja Pejašinović, 7.a
Dan kemijske varnosti
Naravoslovni dan kemijske varnosti na osnovni šoli Toneta Čufarja je potekal v torek 2. oktobra. V dogodku so bili udeleženi strokovnjaki s področja kemije in kemijske varnosti, nekateri učitelji in seveda vsi učenci šole. Za vse učence se je pouk začel normalno ob pol devetih, učenci višje stopnje so se že takoj zbrali v veliki telovadnici, kjer je potekalo predavanje o osnovah kemije za začetek dneva. Mlajši učenci so se prvi dve uri razdelili po učilnicah in si ogledovali krajše filme ali se pogovarjali o temi dneva.
Za naslednji dve uri sta se stopnji učencev zamenjali: šesti, sedmi, osmi in deveti razredi so se ločili in zavzeli vsak razred svojo učilnico ter si ogledali nekaj poučnih filmov o problemih industrije in kemijski varnosti ter varnosti na delu. Vsi nižji razredi so se tako posedli v telovadnico in poslušali njim razumljivo predavanje. Po tem se je naravoslovni dan za omenjene razrede končal, učenci višje stopnje pa so ostali v šoli in nadaljevali s poukom.
Zadnja ura osmega razreda je potekala na prostem, in sicer na šolskem igrišču, kjer so si ogledali kombi poleg znanstvenih naprav in pripomočkov. Šesti, sedmi in deveti razredi pa so zadnjo uro nadaljevali pouk v učilnicah. Po 5. uri se je naravoslovni dan tako končal za vse učence na šoli.
Jaša Marolt
V SVETU KEMIJE ‒ naravoslovni dan
V četrtek, 27. 9. 2018, smo imeli učenci 9. razreda naravoslovni dan na temo ogljikovodiki. Tokrat naravoslovni dan ni potekal zunaj šole, ampak v učilnici kot navaden pouk, le da smo ves dan poslušali isti predmet in isto učiteljico. Pouk je potekal kot po navadi. Nekaj smo zapisali v zvezek, potem smo reševali delovni zvezek. S tem smo utrjevali in vadili tisto, kar smo si zapisali v zvezek. Da bi si bolje predstavljali neke značilnosti elementov in rezultatov pogojev kemijskih reakcij, je učiteljica naredila nekaj poskusov. Zaradi poskusov je bil pouk malo zanimivejši in je popestril učenje. Med poukom smo se malo sprostili tudi, ko nam je učiteljica na spletu pokazala poskuse in slike, povezane s snovjo.
Mira Gabriel
Medgeneracijsko druženje
Pa je za nami prvo letošnje medgeneracijsko druženje z našimi sedaj že starimi znankami iz DCA Gosposvetska. V ponedeljek, 22. 10., smo izdelovali kazalke za knjige, da bo branje še lažje.
Saša Dremelj
Zbiralna akcija papirja
V četrtek, 25. 10. 2018, smo od 7.30 do 15.00 zbirali star papir. Pri zbiranju in tehtanju papirja so sodelovali ekofrajerji in ostali prijavljeni prostovoljci ter učenci, učitelji, delavci šole, starši, dedki, babice ... Vsak po svojih močeh smo prispevali svoj kupček ali pa velik kup starega papirja. Zbrali smo približno 7 ton starega papirja.
Majda Jurkovič
Čipkarski festival Ljubljana
Prvega in drugega septembra je v prostorih Srednje šole za oblikovanje in fotografijo potekal Čipkarski festival Ljubljana, ki ga je organiziralo Mednarodno združenje za zaščito klekljane in všite čipke (OIDFA).
Ogledali smo si bogate razstave čipk učencev krožkov in izbirnih predmetov klekljanja vseh ljubljanskih šol, razstavljale so tudi klekljarske skupine odraslih, ki delujejo v Ljubljani, ter klekljarice, ki so klekljale čipke za DOM (nekdanja trgovina za umetnost in obrt) s sedežem v Ljubljani.
Svoje čipke so na festivalu razstavili učenci, ki na šoli obiskujejo interesno dejavnost klekljanje. Na ogled je bila tudi razstava ''V čipke ujeta svetloba'' (50 osvetljenih lučk s čipko), pri kateri je sodelovala naša mentorica in ki je na svetovnem kongresu avgusta 2018 v Zaandanu na Nizozemskem prejela 1. mesto.
Majda Jurkovič
Tehniški dan in medenjaki
V sredo, 7. 11. 2018, učenci 6. a nismo imeli pouka, ker smo imeli tehniški dan. Ob 8.30 smo se odpravili v Balassijev inštitut. To je madžarski inštitut v bližini parkirne hiše Kapitelj. Tam sta nas čakali dve prijazni zamejski Madžarki, ki se ukvarjata z ročnim delom.
Razdelili smo se v dve skupini, tako kot smo želeli. Moja skupina je najprej izdelovala lutke iz koruznega ličja. Gospa Silvija je povedala in pokazala, kako naj delamo, mi pa smo ji poskušali slediti. Če nam kaj ni šlo, nam je rade volje pomagala. Kar nekaj časa smo vezali in oblikovali ličje. Ko smo naredili lutko, smo jo lahko po svoje okrasili. Zato, ker smo končali prej kot druga skupina, smo tisti, ki smo hoteli, izdelali še rožice. Potem je bil čas za malico.
Nato smo okraševali medenjake. Gospa na tej delavnici nam je najprej pokazala slike okrašenih medenjakov, nato pa smo si sami narisali skice krasitve medenjakov. Izdelovali smo dva medenjaka, en je bil tradicionalni, drug pa moderni. Ko so bile skice dokončane, je bil čas za barvanje medenjakov. Medtem ko so se medenjaki sušili, nam je gospa pokazala par trikov za okraševanje medenjakov. Posušene medenjake smo okrasili z mešanico beljakov in sladkorja, ki smo jo stiskali iz vrečke. To je bilo težje, kot sem pričakovala. Na medenjake smo lahko položili tudi semena in cel poper. Z nagrado, Ker smo bili tako pridni, sta nam gospe za nagrado ponudili nekaj neokrašenih medenjakov, ki smo jih z veseljem pojedli. Medenjaki so bili zelo okusni, ta tehnični dan pa nadvse zanimiv in zabaven.
Zala Rubin, 6. a
Kulturni dan – Groharjeva hiša
Z avtobusom smo se odpeljali v Sorico. Tam smo se preobuli in odšli v dnevno sobo Groharjeve hiše. Usedli smo se za mize. Pogovarjali smo se, kaj bomo delali. Najprej smo šli v glasbeno učilnico. Vodnik nam je predstavil tolkala. Potem smo nanje odigrali dober ritem.
Nato smo šli v likovno učilnico. S svinčniki smo risali vazo, jabolko in rože. Potem smo sliko osenčili. Naučil sem se senčiti in spoznal sem veliko tolkal. Potem smo šli v galerijo, kjer sem si kupil sliko leva.
David, 4. b
Naravoslovni dan v Arboretumu
V petek, 21. 9., smo se šesti razredi odpravili na naravoslovni dan v Arboretum Volčji Potok. Tam je vsak od učencev dobil svojo vstopnico. Odpravili smo se skozi urejen drevored, poln portretov in slik najrazličnejših rož. Pri koncu drevoreda smo zagledali hišo in majhen del parka. Tam smo se razdelili v dve skupini (a in b razred). Počakali smo svojo učiteljico, dobili učne liste in se odpravili na pot.
Za začetek nas je pot vodila mimo Rozariuma. Kmalu smo ugotovili, da se tako imenuje, ker so v njem same vrtnice (Rozalije). Gospa učiteljica nam je povedala, da ima vsaka rastlina dve latinski imeni (zaradi lažjega strokovnega razumevanja). Prvo ime pomeni rod, drugo pa vrsto. Slišali smo nekaj zanimivih primerov poimenovanja rastlin. Nato pa se je pogovor vrnil k samemu parku.
Arboretum je mednarodno ime za zbirko dreves in grmov. Volčji Potok pa se mu reče zaradi istoimenskega kraja. V njem je okoli 4.000 različnih rastlin, razporejenih po kar 85 hektarjih. Slovenija je zelo bogata z drevesi, saj jih imamo okoli 250 vrst. Drevesa so pri nas lahko alpska, primorska, panonska in kraška.
V Rozariumu sem izvedela, da je šipek divja vrtnica. Obstaja kar 25 vrst šipka. Razmnožuje se s pomočjo raznaševalcev. V Rozariumu sem videla tudi vrtnico kraljice Elizabete, ki mi je bila od vseh rastlin v celem dnevu najbolj všeč.
Potem smo se odpravili k jezeru. Tam so plavali krapi. Učiteljica nam je povedala, da poleg rib v Arboretumu živi ogromno drugih živali, npr. žabe, ptice ter veliko gozdnih živali. Obiskovalci prepogosto hranijo krape, zato jih morajo pozimi v Arboretumu hraniti s koruznimi semeni.
Naslednja postaja našega pouka je bila tisa. Tisa je zavarovano drevo, pri kateri je strupeno vse, razen rdečega ovoja ploda. Na nekaterih tisah rastejo plodovi, druge pa imajo le cvetni prah. Razlika pri teh drevesih je le, da je eno ženskega, drugo pa moškega spola.
Ko smo izvedeli vse o tem strupenem drevesu, smo se odpravili k močvirski cipresi, ki je doma s Floride. Ta iglavec potrebuje vodo. Zato, da prezračuje glavne korenine pa ima na površju prav posebne korenine. Namesto, da bi imela korenine pod zemljo, jih ima nad zemljo, rastejo pa v višino.
Do malice smo videli še pušpan, tulipanovec, divji kostanj, lipo in hrasta doba. Po odmoru pa smo si ogledali še bambus, prijemalno rastlino bršljan ter platano.
Zadnje, kar smo si skupaj ogledali, sta bila francoski in angleški park. Angleški spominja na podeželje. Vodi ga slogan nazaj k naravi. Francoski pa mu je čisto nasprotje. Je zelo urejen, in če je pravi, je povsem simetričen. Prvi si ga je zaželel kralj Ludvik 14. v Versaillesu, kjer je živel, tam je simetrala dolga 3 kilometre. Francoski park vsebuje vodomete in vedno pripada neki stavbi.
Po ogledu teh različnih parkov se je učiteljica od nas poslovila. Sami smo si ogledali še zelo lepe razstave orhidej, metuljev in kaktusov. Malo smo se še zabavali na igralih, potem pa smo že morali oditi.
Izlet mi je bil zelo všeč. Lahko bi bil daljši, združila bi ga z zgodovino, in sicer tako, da bi si ogledali še dinozavre in mamuta, ki so tam razstavljeni.
Zala Rubin, 6. a