MAKSIM KOSTRIČ
Maksim, že dve šolski leti zapored si športnik šole. Malo bi te povprašali o tvojem načinu življenja, življenju, kaj treniraš in kakšni so tvoji treningi, kako se prehranjuješ, kako usklajuješ šolo s treningi in katera je tvoja največja želja.
1. Zanima nas, kdo te motivira k atletiki oziroma kdo je tvoj vzornik?
Moj vzornik je najhitrejši človek na svetu. To je jamajški tekač Usain Bolt. Odkar se spomnim, sem spremljal njegove tekme. Več kot 5 x pa sem si ogledal tudi njegov film »I am Bolt«. Res je hiter in res je nekaj posebnega.
2. Pri katerih letih pa si začel trenirati atletiko in zakaj?
Ko sem bil še majhen, sem menda ves čas samo tekel sem in tja. Zato so me starši vpisali na telovadbo. Star sem bil 5 let. To je bila atletska šola, ki jo je vodila slovenska atletinja Brigita Bukovec. Ko pa sem šel v osnovno šolo, sem začel trenirati pri Atetskem klubu Kronos in tam vztrajam že 8 let.
3. Kako si razporejaš čas, kajti šola je vedno na prvem mestu?
Do letošnjega šolskega leta sem imel treninge samo 3 x na teden po eno uro. Ostalo je še dosti časa za šolo, učenje in tudi druženje s prijatelji. Letošnje leto pa imam treninge 4 x na teden. Kadar se pripravljamo za kakšno tekmo in kadar v šoli nimam veliko obveznosti, pa grem na treninge tudi vsak dan. Ko so počitnice, pa grem na treninge vsak dan.
4. Ali spustiš kakšen trening zaradi šole?
Ja, tudi to se zgodi. Kadar imam napovedanih več testov in spraševanja, mi zmanjka časa za učenje in takrat ne grem na trening. Tudi trenerji nam govorijo, da je najprej šola, potem pa treningi, zato ni nič narobe, če kakšen trening izpustim.
5. S čim se prehranjuješ, da imaš toliko moči in energije?
Pri hrani nisem izbirčen. Jem skoraj vse, meso, zelenjavo in sadje. To dobro vedo tudi naše šolske kuharice, ker grem večkrat po kakšno dodatno porcijo kosila. Ha, ha.
6. Ali se kdaj paziš, koliko poješ?
Ja, pred treningi pazim, da se ne najem preveč, ker drugače ne morem trenirati. Sicer pa imam poseben režim prehrane zvečer pred tekmo. Takrat si privoščim krožnik testenin.
7. Kateri so tvoji najboljši rezultati?
Zame je najboljši rezultat tisti, s katerim podrem svoj prejšnji rekord. Tako vem, da sem dovolj dobro treniral, in to mi da še dodatno motivacijo. Seveda je pa lepo, če ti doma visijo medalje s tekmovanj. Meni osebno zelo veliko pomenita dve zlati medalji z državnega prvenstva v atletiki, ki smo ju pritekli na štafeti 4 x2 00 metrov in pa srebrna medalja z državnega prvenstva v teku na 200 metrov z ovirami.
8. Bi nam mogoče izdal kakšno skrivnost o atletiki in treniranju?
Atletika je zelo lep šport, imaš veliko možnosti na izbiro, od teka na krajše ali daljše proge, skoke v daljavo ali višino, suvanje kopja itd.
9. Katera je tvoja najljubša disciplina?
Ovire (60 ali 100 metrov) ter na 300 metrov in tek na 1000 metrov.
-
Katera je tvoja največja želja?
Hm, da bi se nekoč lahko udeležil Svetovnega atletskega prvenstva in Olimpijskih iger.
Hvala, da si si vzel čas za ta intervju. Upam, da bo mlade bralce zanimalo tvoje življenje in strast do atletike.
Iza Dora Kostrić, 6. b
IZA DORA KOSTRIČ
Iza Dora Kostrič, učenka 6. b razreda, trenira atletiko in ples. Za naš časopis je povedala kar nekaj zanimivih stvari.
1. Iza, povej nam, kako to, da si se odločila prav za atletiko?
Pravzaprav sem se za atletiko odločila, ker sem kot mala gledala starejšega brata. Postalo mi je zanimivo in želela sem poskusiti.
2. Zanima nas, kolikokrat na teden imaš treninge?
Treniram kar pogosto, ne ravno vsak dan, kajti treniram tudi ples. Drugače pa atletiko treniram 3 × tedensko.
3. Kdo je tvoj športni vzornik?
Moj največji vzornik je Usain Bolt, vendar pa je končal s svojo kariero.
4. Je tvoja družina športna? Se udeležujete maratonov, telovadb, pohodov ali kakršnih koli drugih tekov?
Naša družina je športna. Udeležujemo se številnih maratonov, hop na grad, pa tudi teka na kristalno palačo.
5. Kaj te najbolj motivira za šport?
Motivira me to, da bi rada vsak dan dosegla še boljši rezultat.
6. Rada hodiš na treninge?
Seveda, saj se tam najbolj sprostim.
7. Kje kupuješ oz. v katerih trgovinah kupuješ oblačila za šport ter superge?
Pravzaprav nimam določenih trgovin, ampak grem vsakič v drugo trgovino.
8. Kateri je tvoj največji dosežek do sedaj?
Moj največji dosežek je 1. mesto na tekmi.
9. Ali že mogoče veš, kam boš šla naprej v gimnazijo?
Tega pa še ne vem. Imam še nekaj časa.
10. Menda treniraš tudi ples? Povej nam, kako si sploh prišla na idejo, da bi plesala?
Tako je, treniram tudi ples. Moja mama je opazila, da sem zelo nadarjena ... Tudi to mi je postalo všeč. Pri plesu lahko pokažem svoja prava čustva.
11. Ti je ples vzpodbuda k atletiki ali je ravno obratno?
Pravzaprav nič k ničemer. Rada imam tako atletiko, kot tudi ples.
12. Kakšen je občutek, ko stojiš na stopničkah oz. kako ti doživljaš ta dogodek?
Stati na stopničkah je nekaj nepozabnega. To doživljam kot novo dogodivščino in, da je vse mogoče.
13. Kaj bi sporočila vsem, ki se želijo ukvarjati ali pa se ukvarjajo s kakršnimi koli športi?
Sporočila bi jim, naj jim ne bo vseeno za šport. Naj se ne predajo.
Hvala draga Iza, da si si vzela čas za Čufarjev časopis. Upam, da boš še naprej dosegala tako visoke rezultate in se boš vedno znova z nasmehom odpravila v svet športa.
Nina Leiler, 6. b
INTERVJU: IVA SENICA (5. a)
Pogovarjala sem se z zmagovalko šolskega tekmovanja Čufar ima talent, Ivo Senica. Postavila sem ji nekaj vprašanjih glede njene športne kariere na področju show danca, o katerih se najbrž že vsi sprašujemo po njenih številnih odličij, ki jih je osvojila na področju tega športa.
1. KDAJ SI SE ZAČELA UKVARJATI S PLESOM IN KAJ TE JE NAVDIHNILO?
Ples me pravzaprav spremlja že od malih nog. Začela sem že pri 3 letih, za to pa me je navdihnila moja starejša sestra Brina, začela sem jo posnemati, takrat pa sem ples vzljubila. Zdaj celo svoje življenje posvečam plesu, ker mi res veliko pomeni.
2. KAJ TI JE VZBUDILO NAJVEČ VESELJA IN UŽITKA PRI PLESU?
Rekla bi, da je to nekakšna želja po izraženju novih gibov, raziskovanju gibov telesa, da bo izpadlo dobro in pa, da sesprostim; sprostim misli, da nisem vedno pod stresom.
3. KATERA JE TVOJA NAJLJUBŠA PLESNA GLASBA IN ZVRST PLESA?
Sama nimam najljubše glasbe, saj za vsako koreografijo trener določi pesem, potem pa se sam odločiš, katera ti je najljubša. Najraje poslušam jazz.
Moja najljubša zvrst plesa je Moj Jazz Solo, s katerim sem plesala tudi na šolskih prireditvah, res mi je všeč, saj mi je pisan na kožo – moji gibi, bom rekla in ko ga plešem, res uživam.
4. KDO JE TVOJ PLESNI IDOL IN ZAKAJ?
To je Lana Klemen, plesalka (show dance) in zdaj tudi baletka, ki prav tako pleše od malih nog, je res popolna. Zaradi tega in zaradi drugih stvari jo tudi cenim, ker je moj idol že od majhnega. Res mi je v veselje, da jo lahko gledam. Z njo se pogosto vidimo na tekmah, tam vsakič dobim priložnost, da jo srečam.
5. KATERI PLESNI KLUB OBISKUJEŠ IN ALI SI ZADOVOLJNA V NJEM?
Do prejšnjega leta oz. predprejšnjega leta sem obiskovala plesno društvo Kazina pod vodstvom Mirjam Podobnik. Od lanskega leta dalje pa plešem v plesnem centru Bolero pod vodstvom Matevža Česna. Že drugo leto plešem formacijo v mladinski kategoriji, torej v kategoriji od 12 do 15 let. Lansko leto smo bili svetovni prvaki s točko pod vodstvom Matevža Česna.
Plesni klub sem se odločila zamenjati, saj sem bila v prejšnjem klubu pod velikim psihičnim pritiskom, velikokrat pa sem tudi jokala. V plesnem klubu Bolero pa so me starejše punce zelo lepo sprejele, kar mi zelo veliko pomeni, saj sem še majhna.
6. KATERA ODLIČJA SI ŽE OSVOJILA NA PODROČJU PLESA?
Osvojila sem bronasto medaljo, lansko leto v Show-solo in pa zlato plaketo v skupnem seštevku slovenskega pokala. Letos bom dobila tudi plaketo za Show-dance in pa za Jazz.
Plaketo dobiš, ko nabiraš pike na pokalnih turnirjih. Nato seštejejo 3 najboljša mesta, pri meni so to že tri prva mesta v obeh kategorijah in letos sem ubranila prvo mesto.
7. KAKO JE BILO NASTOPATI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SHOW-DANCU LETA 2018?
Zame je bil to nepozaben dogodek v življenju, mislim da jih bo še veliko, ampak bo zelo težko spet osvojit tak dosežek. Pri desetih letih je bilo res WOW, da postaneš svetovni prvak, sploh pa v starejši kategoriji.
8. ZAKAJ SI SE ODLOČILA NASTOPITI NA ČUFAR IMA TALENT IN KAKO SI SE POČUTILA OB ZMAGI?
To, da sem nastopila, mi je dalo neki zagon, da si postavljam vedno nove izzive in tudi zato, da plešem, saj si vseeno na odru in plešeš pred sodniki. V bistvu se moreš tudi malo navaditi, da si na odru in da te veliko ljudi gleda in zaradi tega sem si tudi rekla »Zakaj se ne bi prijavila?«
Potem ko sem se prijavila in ko sem naredila avdicijo, mi je bilo vse cool.
Ko pa sem zmagala v finalu, mi je bilo to zelo nepričakovano, ker je bilo veliko ostalih nastopov, ki so bili prav tako zelo dobri. To je bila še ena dobra izkušnja v življenju.
9. KAKŠNI SO TVOJI NAČRTI NA PODROČJU TEGA ŠPORTA V NADALJNEM?
Za to sezono si najprej želim, da bi bila čim bolj uspešna na državnem prvenstvu in pa, da bomo s skupino čim bolj uspešni na svetovnem prvenstvu. Za več let naprej pa si želim le, da bi vsako sezono bolj nadgrajevala svojo tehniko in svoje znanje. V prihodnosti pa si želim iti tudi kam v tujino.
ZA KONEC JE DODALA ŠE TOLE:
Vedno, ko se za kaj odločiš, temu potem sledi, ne odnehaj, če ti kaj ne uspe. V športu oz. v življenju so vzponi in padci in takrat, ko padeš, se moraš samo pobrati in iti z dvignjeno glavo naprej. To te ne sme pokopati, vedno moraš imeti v sebi še eno upanje.
Najlepša hvala, draga Iva, ker si si vzela čas za intervju za Čufarjev časopis in ker si prijazno odgovarjala.
Lep dan ti želim še naprej!
Olimpia Kupljen, 8. b
Kar 80 odstotkov nesreč otrok z nevarnimi snovmi se zgodi doma
Andreja Bačnik je na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) svetovalka za kemijo in vodi predmetno skupino za kemijo, hkrati pa tudi področno skupino za naravoslovje in matematiko (NA-MA), kjer se združujejo svetovalci za različne naravoslovne predmete (biologijo, fiziko, naravoslovje itd.) in matematiko. Bila je ena od organizatorjev naravoslovnega dneva Dan kemijske varnosti, ki se je na naši šoli odvijal 2. oktobra. Povedala nam je, da svetovalci na ZRSŠ delajo tudi z učitelji, jim svetujejo in jih izobražujejo, in sicer po različnih predmetih in različnih stopnjah (OŠ, SŠ).
1.Koliko delavnic o kemijski varnosti organizirate na leto po šolah?
Zelo različno. Odvisno od leta in interesa. Izvajamo svetovanja, delavnice in seminarje o kemijski varnosti. Vsako leto soorganiziramo tudi posvet Kemijska varnost za vse. Tako obliko delavnic (Dan kemijske varnost pri delu, kjer sodeluje cela šola), smo pri vas preizkusili prvič.
2. Ali so se vam zdele delavnice na OŠ Toneta Čufarja uspešne?
To bi najbolje povedali vi, učenci. Ali ste bili z delavnicami zadovoljni, ali ste izvedeli kaj koristnega, novega za življenje in delo z nevarnimi snovmi. Sama sem izvajala uvodno predstavitev in dve različni delavnici v dveh različnih razredih. Z vašim sodelovanjem na uvodni predstavitvi in v eni od delavnic sem bila zelo zadovoljna. Na drugi delavnici pa ne preveč.
3. Ali se v Sloveniji dogaja veliko nesreč z nevarnimi snovmi?
Zelo različno po letih. Jih je kar nekaj in vsaka, ki je, je preveč in odveč. Točne podatke, za tiste nesreče, ki so prijavljene, bi vam lahko dali na Centru za zastrupitve Kliničnega centra v Ljubljani. Pri otrocih so te nesreče nenamerne, slučajne, pri najstnikih pa je veliko namernih zastrupitev, največ z alkoholom. Nesreče delavcev z nevarnimi snovmi na delovnih mestih pa so zelo različne, odvisno je od tega, kje in kaj delajo.
4. Katere so najpogostejše kemijske nevarnosti za otroke doma/nesreče z nevarnimi snovmi?
Kar 80 odstotkov nesreč otrok z nevarnimi snovmi se zgodi doma, v kuhinji ali kopalnici. Če pogledamo na embalaže izdelkov, ki jih tam srečamo, in piktograme, ki označujejo nevarnost vsebujočih snovi, lahko že sklepamo na vrste nevarnosti/nesreče. Doma najdemo dražilne, jedke, zdravju škodljive, vnetljive snovi. Največ je nesreč zaradi zaužitja jedkih, zdravju škodljivih (strupenih) snovi, tudi (kemijskih) opeklin zaradi jedkih ali pa zaradi vnetljiv snovi. Morda še tole, kar nekaj nesreč, zastrupitev, tudi odraslih, se zgodi, ker so nevarne snovi shranjene v neoriginalni embalaži (npr. od radenske ali piva). Potem jih nekdo pomotoma spije in zastrupitev je tukaj. Zato vedno velja, nevarne snovi vedno hranimo samo v originalni embalaži z vsemi ustreznimi piktogrami in navodili na etiketi.
5. Kako se lahko izognemo nesrečam z nevarnimi snovmi?
Prav gotovo bi bilo najenostavneje, da nimamo izdelkov z nevarnimi snovmi oz. da z njimi ne pridemo v stik. A to žal ne gre, nevarne snovi so vsepovsod okrog nas. Nenazadnje so tudi nekatere naravne snovi lahko zelo nevarne oz. strupene. Pri izdelkih so nam za večjo kemijsko varnost v pomoč piktogrami, ki označujejo različne nevarne lastnosti snovi. Skupaj s stavki o nevarnosti (H-stavki) in opozorilnimi stavki (P-stavki), ki so na etiketah, nas obveščajo:
-
kakšna je nevarnost,
-
kako moramo ravnati oz. kaj ne smemo početi s tako snovjo in
-
kako se moramo ustrezno zaščiti.
Čim več o teh rečeh vemo, tem bolje je/bo. Za majhne otroke in živali pa seveda velja, da izdelke z nevarnimi snovmi shranjujemo na njim nedosegljivih mestih.
6. Kako ukrepamo, če se nam zgodi nesreča z nevarnimi snovmi?
Ukrepanje je odvisno od vrste nevarne snovi. Če npr. po nesreči spijemo jedko snov, moramo npr. čim prej in večkrat popiti nekaj vode. Skorajda v vsakem primeru pa je potreben obisk pri zdravniku.
7. Ali bi nam za konec o kemijski varnosti želeli še kaj sporočiti?
Kemijska varnost je ustrezno ravnanje s snovmi, ki so lahko nevarne, da bi bilo tveganje za naše zdravje in okolje čim manjše.
Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo