Šola v naravi - 8. razred
V ponedeljek, 1. aprila, smo se 8. razredi povzpeli na avtobus, ki nas je čakal pred OŠ Toneta Čufarja, ki nas je odpeljal v Kranjsko Goro. Tam smo preživeli prečudovitih 5 dni.
1.dan: Nemudoma, ko smo prispeli v CŠOD, nas je pričakala upravnica doma. Poleg nas je v tem tednu bivala še OŠ Col. Imeli smo kosilo in uvodno spoznavanje. Nato smo se razdelili po sobah. V sobi sem bil z Nalom in Žigo. Sledila sta popoldanski program z nordijsko hojo. Prvič sem se seznanil z nordijsko hojo, a mislim, da mi je šlo prav dobro. Hodili smo po bližnjih gozdovih in travnikih. Vodil nas je učitelj Miro, ki je bil zelo prijazen in duhovit. Prava „faca“!
2.dan: Zjutraj smo pojedli zajtrk. Bil je klasičen šola v naravi zajtrk. Nato smo se odpravili v Triglavski narodni park, kjer smo občasno imeli učne postanke. Pohod je trajal okoli 3 ure. Bilo je še nekaj zaplat snega. Popoldne smo streljali z lokom. Viktor(v modrem puloverju) je imel najmirnejšo roko. Dan se je končal z najrazličnejšimi športnimi igrami. Sodelovala je tudi šola s Primorske.
3.dan: Po zajtrku smo se odpravi na orientacijski pohod v bližnji gozd, kjer smo lovili Kosobrina. Začeli smo kot 11. skupina . Pohod je bil bolj naporen za možgane kot telo. Proti koncu smo malo zašli s poti , a smo se kmalu vrnili napravo pot. Kljub temu sem menil, da smo se dobro odrezali. Tako časovno kot z nalogami.
4. dan: Slabo vreme nas dopoldne ni motilo pri pohodu. Hodili smo ob ozki poti ob Savi Dolinki. Prečkali smo tudi strašen viseč most. Popoldne smo obiskali Lizenjakovo domačijo, ki je hkrati tudi najstarejša hiša v Kranjski Gori. Proti večeru so razglasili rezultate orientacijskega pohoda. Naša skupina je zasedla 6. mesto, kar sploh ni tako slabo, saj je bilo vse skupaj 14 skupin.
5. dan: Hoteli smo oditi do naravnega rezervata Zelenci, a nam je slabo vreme to preprečilo. V domu smo se igrali razne igre in se učili ročnih spretnosti, tako da smo delali vozle. Nato smo si ogledali še dokumentarec o dveh alpinistih, ki sta se ponesrečila v Andih. Film je bil zelo napet. Po kosilu je avtobus odpeljal s parkirišča pred domom in zavil proti avtocesti. Bilo je zelo lepo!
Niko Vračko, 8. a
POHOD NA POKLJUKO
S sošolci smo se z avtobusom odpravili na Pokljuko. Tam smo hodili napornih pet ur. Ko smo prišli, smo videli veliko smučarskih tekačev. Približno pol ure smo čakali na začetek pohoda. Ko sta prišla vodiča, smo začeli s pohodom. Noge so se nam pogreznile v sneg do kolen. Hodili smo mimo ozke poti, kjer so nas obdajala drevesa. Par sto metrov pred našim ciljem, kjer bi si lahko privoščili topel obrok, smo zastali, nismo prišli do tja zaradi gneče. Imeli smo premor in pojedli, kar smo imeli v nahrbtnikih. Ko smo pojedli, smo se odpravili nazaj k avtobusu. Pot se mi je zdela krajša, ko smo se vračali, minilo mi je hitreje. Nato smo šli počasi proti Ljubljani. Na avtobusu so se nam noge spočile. Tako sem preživel ta dan. Ko sem prišel domov, sem komaj čakal, da se spočijem.
Rene Kocjančič, 8. b
Zelenica, ne zelena vendar v jesenskih barvah
V četrtek, 5. oktobra 2018, smo se učenci 7. razreda odpravili na Zelenico, ki je ena od karavanških vzpetin in je visoka 1.536 metrov nadmorske višine. Leži čisto ob meji z Avstrijo na Karavankah.
Ob pol devetih nas je avtobus izpred šole odpeljal do vznožja Zelenice, od tam smo pot nadaljevali peš. Nekaj časa nas je pot vodila po gozdu, nato pa se je razširila po nekdanjem smučišču. Pot je bila vijugasta, strma in naporna, vendar se je izplačalo. Na vrhu smo ob koči pojedli malico in se spočili. Tam smo malo raziskovali in našli tudi majhen kupček snega. Ko smo se nasitili, smo si odšli pogledat izvir Završnice. V stekleničke smo si lahko natočili svežo izvirsko vodo. Vračali smo se po gozdni poti. V dolini nas je že čakal avtobus in z njim smo se polni lepih spominov vrnili v Ljubljano.
Ana Javornik 7. b
Četrti razredi na Vremščici
Foto: Saša Dremelj
V soboto, 29. 9., smo se četrti razredi z avtobusom odpeljali do Vremščice. Ob vznožju nas je avtobus odložil, najedli smo se in napili, potem pa se odpravili na pot. Na začetku smo hodili skozi brezov gozd, potem se je začela pokrajina spreminjati. Začeli so se pojavljati tudi hrasti. Ko smo bili že skoraj na vrhu, je zapihala burja in prišli smo iz gozda. Na vrhu smo pomalicali, saj smo imeli s seboj sendviče in sladkarije. Zvonili smo na zvonec. Potem smo se odpravili na najvišjo točko in ožigosali planinske knjižice. Nazaj grede smo hodili po drugi poti, ki je bila zelo lepa. Najprej je bila zelo ozka, potem pa se je začela širiti. Ko smo skoraj že prišli do avtobusa, smo opazili jagenjčka. Odpravili smo se na avtobus in domov. Izlet mi je bil zelo všeč.
Zoja, 4. b
POHOD NA SLAVNIK
V četrtek, 20. 9. 2018, smo imeli peti razredi športni dan, in sicer pohod na Slavnik. Slavnik je na Primorskem, to pomeni, da smo se vozili z avtobusom. Vodja pohoda je bila učiteljica Metka Podobnik Kralj. Ob 8.00 smo se z avtobusom odpeljali izpred šole. Do Primorske smo se vozili okoli 90 minut. Prišli smo do vasi Prešnica.Tam je bil začetek poti. Povzpeli smo se, pot je bila strma. Hodili smo dolgo. Ustavili smo se na razgledu, kjer se je videlo vse do Trsta. Potem smo šli naprej do vrha. Pot se je vlekla, a nam je vseeno uspelo priti na vrh. Tam smo pojedli in popili malico. Igrali smo se tudi na igralih. Ko smo šli nazaj, smo hodili po drugi poti. Pogovarjali smo se o različnih stvareh. Ko smo prišli dol, nas je že čakal avtobus. Prtljago smo dali v prtljažnik in se hitro usedli v avtobus. Bili smo zelo utrujeni. Na avtobusu smo se tudi zelo zabavali. Nekateri smo poslušali glasbo. Pred šolo smo prišli okoli 15:10. Veliko jih je šlo domov, ostali pa smo šli v varstvo. Dan je bil zabaven in tudi zelo utrujajoč. Lepo sem se imel.
Vid Stražišar, 5. a
Diham ples
V torek, 18. 9. 2018, smo učenci razredne stopnje v okviru Evropskega tedna mobilnosti obiskali plesni dogodek Diham ples na Kongresnem trgu. Dogodek je vodila Plesna šola Kazina. Plesali smo na različno glasbo. Tam smo bili okoli 90 minut. Najprej smo plesali letošnjo koreografijo. Potem pa smo se naučili še štiri nove. Vmes nas je prišel pozdravit še župan. Poleg tega smo si vsi pogledali nastop še ene plesne skupine. Spomnili smo se še lanske koreografije. Veliko jih jo je znalo, ostali pa smo se jo znova naučili. Bilo je zabavno. Upam,da bo naslednje leto tudi tako zanimiva koreografija.
Vid Stražišar, 5. a
Športni dan na Veliki planini
Foto: Saša Dremelj
Foto: Saša Dremelj
Z osmošolci smo se 9. oktobra odpravili na Veliko planino. Obarvano listje nas je vodilo po poti do Male planine, kjer je zelena trava zamenjala gozd. Imeli smo privilegij, da smo jo imeli skoraj popolnoma zase in užili na njej pravo jesensko vzdušje v planinah.
Saša Dremelj
PUSTOLOVŠČINA V POSOČJU
Foto: Saša Dremelj
V četrtek, 13. 9. 2018, smo odšli učenci 9. razredov na ekskurzijo v Posočje. Ob 7.15 smo se odpeljali iz Ljubljane do našega prvega postanka v Solkanu. Spremljali sta nas učiteljici športne vzgoje Saša in Metka, učiteljica geografije ter učiteljica zgodovine. Med vožnjo smo učenci poslušali, učiteljici pa sta razlagali geografijo in zgodovino tega ali onega kraja, skozi katerega smo se peljali. Okoli 9.00 smo prispeli v Solkan. Imeli smo odmor za malico, nato pa smo se vzpeli na Sabotin. Vzpon je bil resnično vražji, z občasnimi postanki, a se je izplačal. Na vrhu nas je na eni strani čakal pogled na Novo Gorico, na drugi pa pogled na Italijo in na smaragdno reko, ki jo v Sloveniji imenujemo Soča. Čez Sabotin poteka meja med Italijo in Slovenijo.
Naslednji postanek je bil v planinski koči, kjer nas je čakal vodič. Povedal nam je veliko zanimivih stvari o prvi svetovni vojni. Pokazal nam je tudi podzemne sobe, v katerih so spali vojaki, in jame, kjer so bili postavljeni topovi z ostalim orožjem. V dolino nam ni bilo treba hoditi, saj je po nas prišel avtobus.
Le-ta nas je odpeljal v Tolmin. Ko smo prispeli, nas je zopet čakal odmor. Okoli 16.00 nas je vodička pospremila v Triglavski narodni park. Najprej so nas poučili o obnašanju v parku. Triglavski narodni park je slovenska naravna in kulturna dediščina, zato v njem veljajo posebna pravila. Videli smo Hudičev most, »medvedjo glavo«, in čarobno reko Tolminko. Ker nekateri niso verjeli, da je reka ledena, so skočili v vodo in doživeli pravi šok. Pri Tolminskih koritih je bilo soparno, a je tok reke poskrbel za premike zraka. Okrog 17.00 smo se posedli v avtobus in se odpeljali proti beli Ljubljani. Vožnja je bila zabavna, saj smo od energije kar prekipevali. Neki nepazljivi voznik je poskrbel za prometno nesrečo, zato smo ostali v gneči nekje pri Uncu. Tako smo v temi klepetali, peli; skratka se zabavali naprej. Čez kar nekaj časa so ostanke nesreče odstranili in promet je stekel. Ustavili smo se na počivališču Lom. Kot roj čebel smo okupirali stranišča, zaposlene pa prav lepo prestrašili. Ob 21.05 (nekoliko kasneje, kot smo pričakovali) smo prispeli na začetni in tudi končni kraj ‒ v Ljubljano. V trdi temi smo se z nasmehi na obrazu in lepimi spomini pred očmi odpravili proti domu.
Ema Seražin, 9. a
Športni dan 6. razredov
V torek, 16. 10. 2018, smo speljali še zadnji jesenski planinski izlet. Četudi v rahlo oblačnem vremenu, a ob prijetnih temperaturah in dobri volji. Bilo je super. Prehodili smo dobrih 12 km in naredili okoli 500 m višinske razlike po poti ter povezali Socerb in Tinjan.
Saša Dremelj
Kros prve triade
Sredi septembra so imeli učenci od 1. do 3. razreda jesenski kros ob Ljubljanskem gradu. Vsi so se odrezali po svojih najboljših močeh in skupaj uživali v prelepem vremenu.
Učenci 2. a pa so o tem strnili svoje doživljaje v kratke izjave.
Danes sem se na krosu imela super. Če prav nisem dobila priznanja. A tek mi je bil najbolj važen. Tudi všeč mi je bilo da smo tekli v naravi med drevesi in na svežem zraku. Bilo mi je všeč v naravi.
Lara Matič Vrečar 2.a
Ko smo šli na kros sem bila zelo vesela. Ko sem začela s tekom nisem vedela ali bom zmagala ali ne. Ko sem odtekla sem mislila, da bom dobila diplomo ampak je nisem. Bila sem sedma.
Kiki 2.a
Lepo je biti prvi. Zelo sem ponosen na sebe, ker sem prvi.
Sergei 2.a
Četrta sem bila na jesenskem krosu. Zelo sem se zabavala.
Mila Adamič Metlikovič 2.a
TEK NA KRISTALNO PALAČO
V soboto, 17.11.2018, smo ponovno tekli skoraj do vrha Kristalne palače. Pri tem smo nabrali kar 5 kolajn in nanizali same lepe rezultate.
Ponosni smo na naše super tekače!
Saša Dremelj
